Zjutraj in/ali zvečer popršite na podlaket (od zapestja pa do notranje strani komolca – kjer so žile), podplate, za koleni, za vrat ali na katerikoli drug del kože. V trenutku se skozi kože vpije v krvni obtok, ker je že v obliki, ki ko človeško telo lahko takoj uporabi. Olje lahko na določenih delih kože srbi ali peče, vendar je to popolnoma neškodljivo, saj gre za naravne soli. Na koži ga pustite vsaj 10 min, nato ga lahko sperete z vodo, ni pa potrebno, če vas ne moti. Olje lahko razredčite z vodo. Izogibajte se stiku z očmi in odprtim ranam. Priporočena dnevna količina: 10-20 pršitev.

Najbolje je zjutraj 4-5 pršitev na vsako roko in isto še zvečer pred spanjem, ko pa lahko namesto na roko tudi na podplate, kjer se odlično vpija.

1.Bučna semena: porcija (65 g) vsebuje 369 mg magnezija (93 % DV) in 374 kalorij.

2.Brazilski oreščki: porcija (66 g) vsebuje 250 mg magnezija (63 % DV) in 459 kalorij.

3.Suho pražena soja: porcija (86 g) vsebuje 196 mg magnezija (49 % DV) in 405 kalorij.

4.Divji riž: porcija (195 g) vsebuje 52 mg magnezija (13 % DV) in 166 kalorij.

5.Posušen koriander: porcija (1 jedilna žlica) vsebuje 14 mg magnezija (3 % DV) in 5 kalorij.

6.Temna čokolada: porcija (40 g) vsebuje 13 mg magnezija (3 % DV) in 218 kalorij.

7.Sončnična semena: porcija (70 g) vsebuje 83 mg magnezija (21 % DV) in 373 kalorij.

8.Melasa oziroma sladkorni sirup: porcija (1 jedilna žlica) vsebuje 48 mg magnezija (12 % DV) in 58 kalorij.

9.Dateljni: porcija (100 g) vsebuje 43 mg magnezija (11 % DV) in 282 kalorij.

10.Ovsena kaša: porcija (210 g) vsebuje 47 mg magnezija (12 % DV) in 124 kalorij.

11.Črnooki fižol: porcija (200 g) vsebuje 91 mg magnezija (23 % DV) in 200 kalorij.

12.Banane: porcija (1 srednje velika banana) vsebuje 32 mg magnezija (8 % DV) in 105 kalorij.

13.Pekanovi orehi: porcija (28 g) vsebuje 34 mg magnezija (8 % DV) in 193 kalorij.

14.Koruza: porcija (175 g) vsebuje 211 mg magnezija (53 % DV) in 200 kalorij.

15.Pečen fižol: porcija (126 g) vsebuje 68 mg magnezija (17 % DV) in 239 kalorij.

16.Kuhana špinača: porcija (225 g) vsebuje 157 mg magnezija (39 % DV) in 41 kalorij.

17.Artičoke: porcija (168 g) vsebuje 71 mg magnezija (18 % DV) in 45 kalorij.

18.Avokado: porcija (1 avokado) vsebuje 58 mg magnezija (15 % DV) in 322 kalorij.

19.Alge kelp: porcija (50 g) vsebuje 60 mg magnezija (15 % DV) in 21 kalorij.

20.Ajdova moka: porcija (120 g) vsebuje 301 mg magnezija (77 % DV) in 402 kalorij.

21.Kvinoja: porcija (85 g surove) vsebuje 89 mg magnezija (23 % DV) in 313 kalorij.

22.Bulgur: porcija (70 g surovega) vsebuje 57 mg magnezija (15 % DV) in 239 kalorij.

23.Kakav v prahu: porcija (1 jedilna žlica) vsebuje 27 mg magnezija (7 % DV) in 12 kalorij.

24.Mandlji: porcija (28 g) vsebuje 78 mg magnezija (20 % DV) in 161 kalorij.

25.Indijski oreščki: porcija (28 g) vsebuje 74 mg magnezija (19 % DV) in 155 kalorij.

26.Arašidi: porcija (28 g) vsebuje 50 mg magnezija (13 % DV) in 164 kalorij.

27.Arašidovo maslo: porcija (2 jedilni žlici, približno 32 g) vsebuje 50 mg magnezija (13 % DV) in 188 kalorij.

28.Krompir: porcija (1 srednje velik pečen neolupljen krompir, približno 173 g) vsebuje 50 mg magnezija (13 % DV) in 161 kalorij.

29.Rozine: porcija (75 g) vsebuje 25 mg magnezija (6 % DV) in 217 kalorij.

30.Pšenični kalčki: porcija (28 g) vsebuje 67 mg magnezija (17 % DV) in 101 kalorijo.

DV = povprečen priporočen dnevni vnos (390 mg)

www.mocmagnezija.si

znakov, ki lahko kažejo na pomanjkanje magnezija

Magnezij je eden ključnih mineralov za normalno delovanje telesnih funkcij, pomanjkanje magnezija pa lahko povzroči obilico težav.

Kot pravi prehranski strokovnjak Andy De Santis, obstajajo fizični znaki in simptomi, ki se lahko nanašajo na morebitno pomanjkanje magnezija:

1. Sindrom nemirnih nog ali krči, ki so posledica vloge magnezija pri kontrakciji mišic. To je tudi najpogostejši znak težav z magnezijem.
2. Odpornost proti insulinu: magnezij ima vlogo v več kot 700 bio-kemičnih procesih v telesu, vključno s tistimi, ki uravnavajo krvni sladkor.
3. Visok krvni tlak: to je zato, ker magnezij sprošča krvne žile in tako zmanjša krvni tlak.
4. Aritmija ali nepravilni srčni utrip: magnezij ima vlogo pri sproščanju srčnih mišic.
5. Nizek HDL (dobri holesterol): to je posledica vloge magnezija pri metabolizmu maščob.
6. Mravljinčenje in otrplost: magnezij ima vlogo pri prenosu živčnih signalov.
7. Migrene: magnezij preprečuje zoženje žil, zato lahko vnos magnezija zmanjša pojav migren za 40%.

"Ker je magnezij tako pomemben za pravilno delovanje našega telesa, ljudje z majhnim vnosom magnezija v daljšem časovnem obdobju po navadi povečujejo tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, osteoporoza in visok krvni tlak", pravi De Santis .

Ena izmed glavnih funkcij magnezija je v povezavi s tvorbo ATP (adenozin trifosfat), ki je naše medcelično gorivo in nastane z oksidacijo maščobnih kislin. Ta je navzoč v vseh celicah, najbolj pa v mišičnih celicah, kjer se skladišči energija. Če bi iz te povezave odvzeli magnezij, potem ne bi mogli koristiti ATP, kar bi privedlo do pomanjkanja energije v celicah. Tako bi nizka raven magnezija lahko prispevala k mišični utrujenosti, pomanjkanju energije, manjši moči in vzdržljivosti, slabosti in krčem.

Magnezij je ključen tudi za mitohondrije, ki so v celicah odgovorni za energijsko presnovo in so nekakšne »elektrarne«, ki proizvajajo ATP.

Magnezij je tudi fiziološki antagonist kalciju, sodeluje v več kot 700 bio-kemičnih reakcijah v telesu in je ključen za različne strukture beljakovin in nukleinskih kislin. Veliko pomembnih encimov potrebuje zadostno koncentracijo medceličnega prostega magnezija.

Pomembna pa je tudi vloga izvenceličnega magnezija. V zadnjih letih se je izkazala kot zelo pomembna funkcija magnezija tudi povezava z uravnavanjem ravni inzulina, kar predstavlja pomembno povezavo z diabetesom.

Raziskave pa so pokazale tudi, da pomanjkanje magnezija igra vidno vlogo pri širjenju rakastih celic.

Migrene so sicer 3x bolj pogoste pri ženskah kot pri moških, vzroki za njihov nastanek pa so različni. Eden izmed njih je lahko tudi pomanjkanje magnezija, saj raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki trpijo zaradi migrenskih napadov, pomanjkanje magnezija. Njegov deficit namreč vodi do preobčutljivosti mišičnih in živčnih vlaken. Posledica tega pa so napetosti v predelu ramen in vratu, ki nato povzročijo tenzijski glavobol. Hkrati se tudi zožijo žile v možganih, kar je poznan dejavnik, ki lahko sproži napad migrene.

Ljudje, ki trpijo zaradi migrene pa majo tudi večje tveganje za srčni napad, možgansko kap, krvne strdke in motnje srčnega ritma, je pokazala danska študija objavljena v britanski medicinski reviji BMJ. Raziskovalci so pregledali podatke danskega nacionalnega registra za zdravje in ugotovili, da za to boleznijo trpi več kot pol milijona tamkajšnih prebivalcev. Sicer je raziskava zajela 51.032 teh bolnikov, med katerimi je bilo 71 odstotkov žensk. Na začetku raziskave so imeli bolniki 35 let, raziskava je trajala 19 let.

"Končno smo zbrali dokaze, da je migrena dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, kar je vsekakor treba upoštevati," je povedal glavni avtor Kasper Adelborg , raziskovalec na Univerzi Aarhus. Strokovnjak je dodal, da bi morali ljudje z migreno zaradi tega vzdrževati krvni tlak v normalnih mejah, redno telovaditi in se zdravo prehranjevati.

Za zelo uspešen način obladovanja migren se je izkazala redna preventivna (vsakodnevna) uporaba magnezijevega olja Magnesium Power, ki daje odlične rezultate v boju z migrenami.

Kot odlična pomoč v boju z migrenami so se izkazali magnezijevo olje in mleko z magnezijem iz družine Magnesium Power. Lahko jih najdete na www.mocmagnezija.si

Pomembnost magnezija za normalno delovanje naših teles je tako ključna, da je  presenetljivo, kako zapostavljen je bil ta mineral v zadnjem stoletju raziskav. Nekateri znanstveniki ga imenujejo »pozabljeni ion«. V zadnjih letih pa se odkriva vedno več aspektov delovanja magnezija, med drugim tudi njegova velika vloga pri preprečevanju bolezni in celo pri pričakovani življenjski dobi.

Magnezij je v naravi zelo razširjen. V bistvu je 8-mi najbolj pogost element v zemeljski skorji. Zato ni presenetljivo, da najdemo velike koncentracije tega elementa v morjih – 55 mmol/liter. Koncentracija magnezija v Mrtvem morju je še veliko višja od tega – celo 200 mmol/liter (zato je kopanje v Mrtvem morju že stoletja poznano kot zelo zdravilno za kopico zdravstvenih težav).

Zaradi dejstva, da se je življenje razvilo v morjih, in da je bil skozi evolucijo magnezij prisoten v vseh življenjskih oblikah, nobena živa celica na Zemlji ne more preživeti brez magnezija.